Znanstveniki poročajo, da je trčenje Zemlje z velikimi vesoljskimi telesi redek pojav.
Tako planet vsako leto doživi trk z asteroidom s premerom enega metra, a to za nas nima hujših posledic.
Za nas najnevarnejši meteoriti so veliki nekaj sto metrov, saj ob vstopu v atmosfero težko razpadejo.
Čeprav tako obsežna »srečanja« z ogromnimi telesi v vsej človeški zgodovini niso bila zabeležena,obstajajo dokazi,
da so se zgodila veliko pred našim obstojem.
Na površju Zemlje lahko najdete številne "zvezdne rane", ki so ostale po padcu ogromnih meteoritov, velikih približno 5-10 kilometrov.
Trk med Zemljo in 300 metrov visokim asteroidom bi lahko potencialno sprostil energijo, enakovredno 3000 megatonom TNT-ja, menijo astronomi. Ta dogodek bo nedvomno imel globalne posledice. Po povprečnih ocenah se našemu planetu približuje več kot 1000 asteroidov s premerom več kot en kilometer. Preostalih deset tisoč »vesoljskih popotnikov« je velikih nekaj sto metrov, a so mnogi med njimi žal še premalo raziskani.
Verjetnost, da asteroidi in kometi padejo v oceane in morja, je bistveno povečana v primerjavi s padci na suho, saj voda zaseda približno 70 % našega planeta. Hidrodinamični modeli, razviti za predhodno oceno možnih posledic, kažejo, da potem, ko kilometer dolg asteroid pade v ocean, nastane do 120 metrov visok val. Nevarnost pa ni omejena le na uničujočo moč cunamija. Znanstveniki trdijo, da se ob trku meteorita z vodo intenzivnost izhlapevanja tekočine poveča, kar na koncu vodi do zvišanja povprečne temperature Zemlje za več deset stopinj in uničenja ozonske plasti.
